Sejem lovstva in ribištva bil je živ

Rečemo lahko, da je bil letošnji 13. mednarodni sejem lovstva in ribištva, ki je potekal od 5. do 7. aprila v Gornji Radgoni, živ in pester. Številni ponudniki ribiške in lovske opreme ter razstavljavci so predstavili opremo, ki se uporablja za lov, ribolov in prosti čas. Kot je bilo videti ob izhodu, je vsak ribič kupil vsaj en izdelek, kar je tudi namen sejma.

Bojan, Franci, Dejan in Tomaž smo se z enim avtom odpeljali na sejem z namenom, da prisluhnemo strokovnemu posvetu RZS glede problematike posegov v vodotoke v luči zadnjih poplav. V dve in pol urnem dogodku se je zvrstilo pet razpravljavcev. Po uvodnih besedah predsednika Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslava Žaberla, je prvi spregovoril evropski poslanec g. Franc Bogovič. Dejal je, da sodeluje v okviru funkcije na številnih posvetih v zvezi z zaščito ribjega življa in tam, kjer se pripravljajo predpisi EU na to temo. Omenil je, da se pripravlja vodna direktiva, ureditev popoplavnih kart, predvsem pa je namen v večjem izvajanju preventive pri protipoplavni varnosti, kar je predmet financiranja iz kohezijskih sredstev. Pri tem je omenil primer dobre prakse glede protipoplavne ureditve pred leti v Celju. Meni, da imamo pri nas težavo upravljanja z naravnimi viri in izpostavil primer umeščanja hidroelektrarn na spodnji Savi. Kot glavno oviro vidi težavo v komuniciranju z občani, zato bo potrebno temu v prihodnje nameniti več pozornosti. Povedal je tudi, da povzročijo največ škodnih dogodkov ravno poplave in potresti, temu področju pa namenja EU veliko pozornosti, programov in sredstev.

Državni sekretar iz Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, g. Boštjan Šefic, je dejal, da so bile lanskoletne poplave do sedaj najbolj obsežna naravna nesreča, ki je vplivala tako na turizem, naravo, kmetijstvo in druge poslovne dejavnosti. Predstavil je tri ravni soočanja z naravno nesrečo, in sicer kot prvo je po poplavah nastopila sanacija odpravljanja posledic poplav, nato je sledilo izvajanje interventnih ukrepov. Oktobra se je stanje glede poplav ponovilo a so bile zaradi razpršenosti padavin te manj obsežne. Država je v tem času sprejela štiri popoplavne zakone. Vladna služba se trudi vzpostaviti dialog na strokovni ravni in poiskati optimalne rešitve za potrebe sanacije vodotokov, povečati odpornost ter urediti vsa porečja in hudournike. Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na naša življenja, zato je v pripravi program odprave posledic naravnih nesreč. Zaključil je z besedami, da bo potrebno v prihodnje dati več prostora vodam, kjer pa je pritisk različnih interesnih strani izjemno velik.

Mag. Blaž Mozetič iz Direkcije Republike Slovenije za vode je predstavil izzive pri lanskoletnih padavinah in poplav. Povedal je, da je bila glede na leto 2022, lanska količina padavin na m2 trikratnik povprečja, saj je v 72 urah padlo med 100 in 300 mm dežja, poškodovanih je bilo preko 4.000 km vodotokov, ocenjena vrednost škode pa presega 1,3 mlrd evrov. V nadaljevanju je predstavil interventna, sanacijska, vzdrževalna in investicijska dela, ki bodo potekala na 2.472 odsekih vodotokov prizadetih v poplavah.

Ob koncu je izpostavil, da se tudi direkcija srečuje s številnimi izzivi, tako s kmetijci, poplavljenci in naravovarstveniki, ki izpostavljajo svoje interese in potrebe v zahtevi po obvarovanju pred prihodnjimi poplavami.

Mag. Aljaž Jenič iz Oddelka za sladkovodno ribištvo in vodja strokovno-raziskovalne službe Zavoda za ribištvo Slovenije je podal usmeritve k ribiškemu upravljanju v ribiških družinah po poplavah. Dejal je, da povzročajo povodnji veliko smrtnost med ribjo populacijo, a se te relativno hitro obnovijo. Predstavil je primer iz Kanade, kjer se je dve leti po katastrofalnih poplavah številčnost vrst izredno zmanjšala, a kmalu že v tretjem in nadaljnjih letih prišla na enakovredno stanje, kot je bilo pred poplavami. Težava je, kot pravi, v času, kdaj nastopijo poplave, saj lahko ali uničijo drstišča ali ikre, kjer je letni pridelek enostavno uničen. Izpostavil je tudi dobro stran poplav, in sicer se na novo ustvarjajo življenjski pogoji za ribe, mrtvice, močvirja in drugi habitati. Kritičen je bil glede reguliranja strug in nesmiselnega odstranjevanja obrežne vegetacije, kar ne bo omogočalo preživetja vodnim organizmom.

Cilj usmeritev je, da ribiške družine spoštujejo dvo do tri letno prepoved ribolova na določenih odsekih, spodbujajo režim ulova ujemi in spusti, določijo pravi termin za izvajanje poribljavanj in vlagajo šarenko, kjer izda zanjo soglasje zavod.

Profesor Peter Valič je na preko 45 diapozitivih prikazal realno stanje nekaterih slovenskih vodotokov, pred poplavami in po njih. Predvsem je bil kritičen do izvajanja gradbenih posegov in kanaliziranja vodotokov, ki povzročajo pregrevanje vodnega telesa in pohitritev vodnega toka, obžagovanje zarasti in drevesnih struktur ob bregovih rek, kjer je koreninski sistem tisti, ki drži brežino v stanju močnih erozij in glede izvajanja gradbenih del na območjih vodotokov, kjer to ni ali ni bilo potrebno.

S številnimi fotografijami s terena je dokazal, da ima voda razdiralno moč na mestih, kjer so slabo izdelane vgradnje prečnih objektov (mostovi, stebri, drugi objekti), kjer ovinki niso prepuščeni razlivanju ali pa kjer visoke in druge betonske škarpe onemogočajo prelivanja na nižje ležeče predele, celo v tem, da si je človek zaradi želje po dobičku, na razlivnih otočkih zgradil poslovne cone in druge stanovanjske objekte.

Obiskovalci smo se na koncu ustavili tudi v kotičku Ribiške zveze Slovenije in pokramljali s prijatelji iz drugih ribiških družin.

Pripravil in foto: dr. Tomaž Lavrič

Datum: 10. 4. 2024