Poročilo s posveta o popoplavnih intervencijah na vodotokih
Ribiška družina Barje
Datum: 14. 2. 2024

V uvodu je g. Miro Mahnič, predsednik RD Žiri prisotne pozdravil in predstavil namen posveta. Obžaloval je, da se dogodka niso udeležili tudi drugi vabljeni predstavniki, predvsem iz MKGP, direkcije za vode, direkcije za ceste, Hidrotehnika, Nivoeko. Izpostavil je nekatere negativne prakse in ukrepe izvajalcev pri gradbenih posegih, ki so se v času intervencije, po poplavah v lanskem letu, dogajale v povodjih obeh Sor, Kamniške Bistrice in v drugih porečjih.

V nadaljevanju je dr. Miroslav Žaberl prestavil kritično stanje vodotokov po lanskih poplavah, vse pozive, ki jih je Ribiška zveza Slovenije naslavljala na pristojno ministrstvo, Vlado RS, direkcijo za vode, zavode in pri tem izpostavil kot najbolj korektno sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije. To je tudi stalo ob strani ribiškim družinam. Seznanil je o veliki škodi, ki so jo povzročile poplave, a še hujšo, ko so v znižane vodostaje vodotokov vstopili nato še gradbeni stroji in prizadejali nepopravljive posledice tako na obalnih brežinah kot na rečnem dnu.
V nadaljevanju je dr. Tomaž Lavrič iz RD Bistrica Domžale opravičil odsotnost pobudnika posveta Bojana Križnika in prebral zapis, ki ga je le-ta predhodno pripravil. Dr. Lavrič je dodatno kot kritično navedel predvsem to, da ribiške družine v času intervencij in sanacij niso bile vključene kot pomemben partner in sogovornik pri izvajanju gradbenih del v vodotokih, da izvajalci strojnih del mnenj in smernic ZZRS ne upoštevajo pri gradbenih delih. Še posebej je izrazil skrb nad izvajanjem določb od 69. do 71. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki omogočajo občinam na vodah II. reda intervencijske posege. Na koncu je izpostavil tudi vprašanje, kako v prihodnje postopati, da se bo omogočal ribam ustrezen vodni habitat in kako skupaj sodelovati z drugimi deležniki pri nadaljnjem upravljanju voda.


Tjaša Kodela iz Zavoda za ribištvo Slovenije je predstavila bistvene ekonaravne pogoje za bivanje rib in drugih vodnih organizmov. Na primeru fotografij in primerov dobrih ter slabih praks utrjevanja brežin, izdelave pragov, poravnavanja rečnega dna in drugih ambivalentnih tujkov v vodotokih, je predstavila bistvo o tem, kako se ribe prehranjujejo, živijo, da obrežni ekosistem dreves in zarasti ni dovoljeno odstranjevati v celoti, kot je pogosta praksa, predvsem pa je to vidno sedaj, po poplavah. Dejala je, da škodimo s tem sebi, pticam, ki nimajo kje gnezditi, žuželkam, ki bi bile nato potencialni vir hrane za ribe ter povzročamo pregrevanje vode, kar onemogoča življenje v vodi. V skladu s smernicami, predlaga vgradnjo motilcev toka, da se voda zaustavlja v višjih predelih in s tem zmanjšuje njena hitrost skozi cel tok.


Danilo Puklavec iz Zavoda za ribištvo Slovenije je izpostavil predvsem dileme, s katerimi so se ribiške družine srečale po poplavah in podal usmeritve glede ribiškega upravljanja v prihodnje. Po njihovem priporočilu naj bi ribiške družine v tem in prihodnjem letu omejile ali prepovedale ribolov iz dveh dejavnikov, in sicer zaradi posegov gradbenih strojev pri urejanju vodotokov in vzpostavitvi bentosa, ki bo omogočil ribam ustrezno prehranjevanje. Posebej je apeliral na vse ribiške družine, da v letna poročila Ribkat vnašajo aktualna stanja kot so gradbeni posegi, nepravilnosti pri izvajanju del, iztok cementnih mlečkov in odpadnih voda v strugo vodotoka in drugo, kar bo služilo kasneje za morebitna vlaganja odškodninskih zahtevkov, pripravo poročil in druge ukrepe, ko se bo stanje normaliziralo. Izpostavil je tudi, da je ZZRS vedno pripravljena pri gradbenih posegih priti na teren, si ogledati stanje in podati ustrezna mnenja. Kot ključno je izpostavil komunikacijo med vsemi deležniki, tudi direkcijo za vode, direkcijo za ceste, koncesionarji gradbenih del in drugimi organi.

Prvi se je od gostov v razpravo vključil Martin Plut iz podjetja HNG d.o.o., ki je v imenu izvajalcev in podizvajalcev koncesionarskih del, predvsem na gorenjskem koncu (Sora, Sava, Tržiška Bistrica) izpostavil nemogoče pritiske na izvajanje gradbenih del v času intervencij s strani občanov, nadrejenih, državnih organov, ministrstev, županov. Vezani so bili na kratke roke, primanjkovalo jim je delavcev, strojev. Pogodbe za izvajanje del, so bile podpisane zelo pozno.

V večini je izpostavil dobro sodelovanje tudi z ribiškimi družinami (kot negativni primer je bil izpostavljen primer RD Medvode). Ves čas so med tnalom in nakovalom. Predstavil je zahteve npr. župana v občini, kjer so morali ob nekem vodotoku požagati vse drevje in vodstvom ribiške družine, ki je temu nasprotovala. Kljub temu so na zahtevo in pritiske naročnika ter vodstva, obrežno vegetacijo morali odstraniti.
V nadaljevanju skupne razprave med ribiškimi družinami, predstavnikom Ribiške zveze Slovenije in predstavnico Zavoda RS za varstvo narave smo prišli do zaključka, da je upravljanje s hidrotehničnimi znanji slabo ali ga ni, zato je M. Plut predlagal, da se ribiči povežemo tudi s Centrom za poklicno usposabljanje in bi se za strojnike-bageriste gradbenih del naredil program izobraževanj (v okviru nacionalne poklicne kvalifikacije) z namenom predstavitve pravilnega izvajanja gradbenih posegov v vodotokih.
Prisotni iz ribiških družin so izpostavili še nekatere druge pereče probleme glede izvajanja gradbenih del v vodotokih, o škodljivosti uporabe cementa pri betoniranju, izlivu odpadnega cementnega mlečka itd.
Ob zaključku sta bila sprejeta dva sklepa:
- Oblikuje se delovna skupina, sestavljena iz ključnih predstavnikov vseh pomembnih državnih organov in koncesionarji, ki posegajo v področje ribiškega upravljanja. Nosilec za oblikovanje delovne skupine je Zveza ribiških družin Ljubljana, v sodelovanju s prizadetimi ribiškimi družinami v poplavah. Delovna skupina se sestane dvakrat letno. Člani delovne skupine med seboj redno komunicirajo in se seznanjajo.
- Pripravi se program izobraževanj za delovodje, strojnike in delavce gradbenih strojev glavnega koncesionarja in podizvajalcev, vključno z drugimi deležniki kot so projektanti, pristojne službe na občinah. Ribiška zveza Slovenije je koordinator naloge v sodelovanju z Zavodom za ribištvo Slovenije in Zvezo ribiških družin Ljubljana. RZS vzpostavi sodelovanje s Centrom za poklicno usposabljanje in uvrstitev programa v izobraževalni korikulum (NPK).
Pripravil: 15. 2. 2024
dr. Tomaž Lavrič,
delegirani predstavnik RD Bistrica Domžale